Robi Srebrnič – Kava je dobra, dokler je topla

Objavljeno v Goriški, oktober 2010

Robert Srebrnič prihaja iz Goriških brd, natančneje iz Plešivega pri Medani. Vsi ga kličejo kar Robi, preprostost in priljudnost, ki sevata iz vsake njegove poteze, pa potrjujeta, da je izjemno prijeten človek. Mladi oblikovalec, ki je za svoje delo pobral že kar nekaj odlik, ostaja skromen in prijazen mladenič.

Robert ima lepe spomine na otroštvo, veliko časa je preživel v naravi in že takrat do nje razvil zaščitniški odnos, ki ga s seboj nosi še danes. Kot večina otrok je tudi sam bil nogometni navdušenec. Stalnica v njegovem življenju je risanje. »Risanje me spremlja iz osnovne šole, želja po tem, da spretnost izpopolnim, pa me je po osnovni šoli pripeljala na Srednjo oblikovno šolo v Ljubljano.«

Šele v prvem letniku ga je spričo tematike v šoli začelo zanimati tudi grafično oblikovanje.

“V oblikovalske vode sem sicer zašel že zelo zgodaj. Glede na to, da prihajam iz Goriških brd, sem že kot otrok eksperimentiral v oblikovanju etiket za okoliške vinarje. To zgodnje navdušenje nad lepo oblikovanimi steklenicami me je tako zaznamovalo, da danes delam pretežno na področju embalaž in etiket in to najpogosteje za vina.”

Logično nadaljevanje srednje oblikovne šole je bil seveda vpis na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Odločil se je za smer Vizualne komunikacije in čeprav je imel do konca srednje šole pripravljen že kar obširen portfolijo, se je moral na sprejemnih izpitih vseeno precej potruditi.

»Tako srednja oblikovna kot ALUO sta mi dala veliko znanja in prakse na področju likovnega razmišljanja, predvsem pa reševanja vizualnih problemov na čimbolj jasen in preprost način. Aluo me je naučil še vodenja ter izpeljave večjih in večih projektov hkrati, vendar mislim, da je bilo najpomembnejše, kar sem prejel tekom formalnega šolanja, res likovni način razmišljanja.«

Robi je diplomiral z odliko in ne le to – nekoliko sramežljivo pove, da je za svoje diplomsko delo, animirani film z naslovom Mala zvezda, leta 2009 prejel študentsko Prešernovo nagrado. “V preprosti zgodbi sem poskušal podati zanimive odgovore na etične in moralne probleme sodobnega človeka v odnosu do narave. ”
In če je Robiju oblikovanje vir preživetja, mu animacija predstavlja izrazno sredstvo. »Zame ima osebno izpovedno funkcijo in je zaenkrat še ne uporabljam v komercialne namene.«

Podpisuje se pod najrazličnejša dela, ki jih predstavlja tudi na svoji spletni strani oziroma portfoliju. Med njegovimi referencami je kar enajst vinarjev, dela pa tudi embalaže za farmacijo, podjetje s pisali, razne kataloge, plakate, celostne grafične podobe in pa spletne strani.

Ko mu naštejem vse zgoraj napisane stvari, ki jih o njem ve povedati internet,in spotoma povprašam, kaj je potrebno za dobrega oblikovalca, se nasmeje: »V prvi vrsti veselje do dela, red, disciplina ter sposobnost komuniciranja. Zelo pomembno je poslušati naročnika in upoštevati njegove zahteve. Uspešna komunikacija je eden izmed najbolj pomembnih elementov dobrega oblikovalca.«

Omeni tudi, da morata biti tako naročnik in posledično tudi produkt zgodba zase.

»Sam delovni proces je rutina; povezava discipline, natančnosti in seveda izkušenj ter znanja, ki sem si ga pridobil skozi čas. Po pogovoru z naročnikom vedno definiram želje, potrebe, smernice, obseg dela in vse ostale stvari, ki so nujno potrebne, da delo poteka brez večjih zapletov. V kreativnem delu poskušam čimbolj optimalno definirati in predstaviti rešitve primerne za naročnika – pri vsem tem vedno upoštevam tudi tehnične omejitve. Dobra ideja je vedno pogojena z izvedbo. Vsekakor pa ni nikoli nič odvisno samo od oblikovalca.«

Spregovoriva še o njegovem prostem času. Čeprav ga ima malo, pove, da komaj čaka, da se pet dni v tednu odpravi na trening Shaolin kung fu-ja.

Robi je prva generacija učencev Shaolina v Sloveniji, letos teče že tretje leto, odkar ga je Shaolin navdušil in pritegnil. »Shaolin kung fu je v prvi vrsti razvijanje osredotočenosti ter fizičnih spretnosti, ki ti omogočajo lažje razumevanje samega sebe. Osebno mi pri tem veliko pomeni tudi druženje z isto mislečimi.«

Robi skuša živeti čimbolj neobremenjeno, skuša delati dobre in koristne stvari in ne škodovati drugim. »Najlažje to povem tako, če rečem, da živim vsak trenutek; ko delam, ko ustvarjam, ko treniram, ko počivam … Življenje me je naučilo pomembnega spoznanja – da moram vedno prisluhniti sebi.«

Rad se vrača v domače kraje, Brda mu pomenijo zatočišče. »Odgovarja mi mediteranska klima, v Brdih se počutim doma, tudi če ne živim več tam.«

Povprašam ga še po misli za konec. Popije zadnji požirek kave in nasmejano odgovori: »Kava je dobra, dokler je topla.«

This entry was posted in Portreti. Bookmark the permalink.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *