Novoletne zaobljube in njih usoda

Objavljeno v Idrijskih novicah, december 2007

Sledeč prispevek je razmišljanje o novoletnih zaobljubah, ki sem ga napisala že kar nekaj časa nazaj. Ko sem naletela nanj, sem presenečena ugotovila, da še vedno drži in da imajo novoletne zaobljube še vedno zlobno naravo – le letnice sem popravila … Vabljeni k branju in srečno v novem letu vam želim!

Veste, kaj bi morala delati v tem trenutku, ko pišem to? Pisati primerjalno študijo višjega sekundarnega izobraževanja v Franciji, na Irskem in na Nizozemskem. Rok oddaje je do torka, v času, ko to berete, je to torej pred temi dnevi. Rok za oddajo tega članka je prav tako do torka. Edina razlika je v tem, da tisto presneto študijo moram pisati, tega komentarja pa mi ni treba (zgolj zavoljo besedne igre – ne moram pisati). In jaz strašno rada pišem stvari, ki mi jih ni treba pisati.

Morati in moči sta precej podobna glagola, ki jo kdaj komu zagodeta. Recimo meni. Poleg tega, da vedno za zadnjo dlako lovim roke za oddajo, je stvar zelo, če ne že kar preveč evidentna tudi pri novoletnih zaobljubah.

Saj veste, to so tiste reči, ki jih ne bomo počeli in tiste, za katere si bomo letos res vzeli čas. Ne bom se več razburjala, ko tesno za mano v naselju vozi, z vsem spoštovanjem, Ljubljančan, ki namesto 50 hoče peljati 90. Raje bom nekajkrat naglas poslušala Mlakarjevo saj-veste-katero in negovala svojo v zibelko položeno provincialnost.

Prav tako svečano obljubljam, da ne bom več tečna, ko najmanj enkrat na teden ugotovim, da na tiste res pomembne reči nimam nobenega vpliva. In ne bom se več izogibala stvarem, ki jih ne maram početi. Bom pač počela tiste, ki jih rada počnem.

In ker se tole sprevrača v javno spoved, ne bom več naštevala, česa vse ne bom več počela. Raje se bom vrnila h izhodiščni točki. Če pogledamo malo bolj objektivno, so vse novoletne zaobljube apriori obsojene na propad. Delujejo le pri ljudeh, ki imajo trdno voljo in ki kategorično zavračajo negativni prizvok besede morati (ki izraža prisilo).

Na žalost sama nisem med njimi, in kolikor spremljam, je med njimi zelo malo ljudi. Če si rečem, da v letu 2011 ne bom kupila niti enega samega para čevljev, mi bo to gotovo spodletelo. Preprosto zato, ker se vedno kje najdejo najlepši čevlji, kar sem jih kdaj videla. Moje velikosti.

In povrhu tega, da so navadno znižani, bodo tudi popolna kombinacija h krilu, ki ga bom v letu 2011, ko bom res shujšala, končno lahko zapela.

In vendarle ne le zgolj vsled zgoraj omenjenih dejstev, temveč predvsem zaradi tega, da bom stalno pod pritiskom, da se nakupu moram upreti. In kakorkoli obračate, so skušnjave vedno zmagovalke.

Samo pomislite na čevlje. Če jih ne bom kupila, se bom počutila neumno, ker sem zamudila res lepe čevlje, ki so bili ugodni in kot uliti na mojo nogo. Njihovo slabost, da so bili po logičnem algoritmu hkrati tudi precej nefunkcionalni, pozabim v tisti sekundi, ko prestopim prag trgovine.

Če prezrem svojo novoletno zaobljubo in čevlje kupim, se bom boleče zavedala tega, da jih bom lahko nosila točno 0 dni na leto, ko bodo izpolnjeni naslednji trije pogoji: takrat, ko bom vedela, da mi ne bo treba veliko hoditi, ko bo zunaj sijalo sto sonc in ko jih bom lahko nosila k omenjenemu krilu (ki je bilo preozko že narejeno!).

V letu 2010 trikrat nošeni čevlji. Owned.
V letu 2010 trikrat nošeni čevlji. Owned.

To se zaradi prej omenjene zlobne narave novoletnih zaobljub ne bo zgodilo skoraj nikoli (k temu verjetno v metaforičnem plavanju proti toku verjetno veliko pripomore tudi mnoštvo rešilnih bilk v obliki čokolad).

Če se nikakor ne morete poistovetiti s parom nesojenih čevljev, v besedilo vstavite poljubno dejanje, ki se mu težko uprete. Stvari, ki jih moramo narediti, nam preprosto smrdijo, ker nam jemljejo svobodo in nas omejujejo. Zato je tu morda na mestu vprašanje, kdaj so novoletne zaobljube sploh smiselne. Ker tako ali tako pomenijo, da bomo počeli nekaj, kar nam načeloma ne diši preveč – če bi nam dišalo, bi to tako ali tako počeli.

Obljubite si lepe reči, pa bo tudi novo leto lepo in srečno – in ker sreča nikoli ne pride sama, bo morda s seboj prinesla tudi uresničitev katere od lanskoletnih propadlih zaobljub.

Vir fotografij: osebni arhiv in smoothie.si

This entry was posted in Razmišljanja. Bookmark the permalink.

2 Responses to Novoletne zaobljube in njih usoda

  1. neza says:

    Na koncu seznama mojih novoletnih zaobljub je tale, ki je ostalim nadrejena: ne upostevaj novoletnih zaobljub za vsako ceno.. 😉

    Tadeja, super blog!!

    Veliko uspeha s peresom (tikovnico) anka v 2011 😀 😉

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *